Omemba: Valerija Korošec

»Pozdravila je tudi odločitev Radiotelevizije Slovenija, da v svoje oddaje začne bolj enakovredno vabiti predstavnike in predstavnice.«

»Želi v evropskem parlamentu odpirati vprašanja o dosegljivosti ženskih higienskih pripomočkov in uveljavitev menstrualnega dneva.«

»Poskrbljeno mora namreč biti za varno in srečno otroštvo, meni.«

»Prepričana je, da je treba na ravni EU-ja zagotoviti varnost za ginekološke bolezni, in ob tem kritizirala nespoštovanje Istanbulske konvencije, ki se zavzema za preprečevanje nasilja nad ženskami in dekleti.«

»Napovedala je, da se bo vključevala predvsem v ekonomske teme.«

»Bi postopno uvedla univerzalni temeljni dohodek in ga najprej namenila materam.«

»V evropskem parlamentu naredile veliko, če bi skušale pravice žensk v Sloveniji razširiti na ostale države članice, začela bi s pravico do splava.«

»Napovedala delovanje na ravni ženskega lobiranja, ugotavljanja skupnih točk in sklepanja zavezništev z ženskami vseh strank v evropskem parlamentu.«

»Zavzela se je za enako plačilo za enako delo in enake možnosti v gospodarstvu.«

»Ženske lahko zavzemajo za enakopravnost, ne morejo pa zahtevati enakosti in ob tem zahtevati prednosti, kot so denimo menstrualni dnevi.«

»Naj se medsebojni dialog in prizadevanja za konkretne cilje, glede katerih bo doseženo široko soglasje, nadaljujeta.«

»Ta pregovor je eden najbolj brutalnih in rušilnih, pomislite, kaj naj naredijo ljudje, ki ne morejo delati, od otrok do starostnikov in ljudi, ki potrebujejo oskrbo, bolnih, invalidov, pa vse do zdravih ljudi, ki bi radi delali, pa ne najdejo zaposlitve.«

»Bivši socializem je v programu obljubljal oz. ustavno garantiral polno 100-odstotno zaposlenost; če bi jim to res uspelo in bi rezervna armada brezposelnih izginila, pod tem pogojem bi tisti, ki ne bi hotel delati, res bil lenuh, a to so utopije, tega nikoli ni bilo in ne bo.«

»Problem, ki ga imajo sodobne družbe je, da se vrzel med ponudbo in povpraševanjem po delovnih mestih v razvitih družbah 'revolucionarno povečuje'.«

»Seveda. To so simptomi neurejene družbe, a takrat še nismo imeli socialne države, mehanizma, da vzdržujemo ljudi, ki se ne morejo sami vzdrževati, gre za zelo elegantno rešitev, ki funkcionira, jo pa žal razgrajujemo.«

»Zagotovo. Ne znam si predstavljati, kako bomo brez UTD-ja zvozili družbo, uresničevati se lahko začnejo distopije, vedno večja neenakost na svetovni ravni, kot tudi v Sloveniji, gre za trende, ki jih nikakor ne moremo elegantno preprečiti, a če bi imeli UTD, ti trendi ne bi bili več tako smrtno nevarni ne za posameznike ne za družbo, ki lahko tudi razpade.«

»Če je človek rešen najosnovnejših in najbolj brutalnih problemov, ki se tičejo fizične eksistence – skrbi za hrano in vsaj skromno stanovanje, potem se razcveti, pomislimo nase, na ljudi okrog nas in na celotno družbo, velja pa tudi obratno, saj eksistenčna stiska ljudi paralizira.«

»Predpostavimo, da so ljudje zares leni, dobijo UTD in nehajo delati. Kaj to pomeni? Da bi jaz dobil 450 evrov UTD-ja in bi se odpovedal normalni plači, dobrim delovnim mestom, ki se ponujajo, in bi rekel - ne, hvala, bom raje živel v revščini. Boste lahko našli takšno osebo? Ne boste je.«

»Neoliberalistično strašenje, ki pravi, da so ljudje leni, sami krivi za revščino itd., služi v funkciji erozije socialne države.«

»Pri uvedbi UTD-ja bo treba paziti le, da bo UTD uveden kot nadgradnja socialne države, ne pa kot njena razgradnja oz. zamenjava.«

»Vsi argumenti proti uvedbi UTD-ja so identični argumentom s konca 19. stoletja proti socialni državi.«

»Tako je. V brezdelju lahko uživaš tudi ob skromnem koščku kruha, zadeva bo destigmatizirana.«